Člani upravnega odbora sekcije smo se soglasno strinjali, da se tudi SATOG podpiše pod dopis za novinarje o stanju mladih zdravnikov v primarnem zdravstvu, ki so ga pripravili v Mladih zdravnikih Slovenije v sodelovanju s posameznimi sekcijami.
Vsebino pisma kopiramo:
Zadeva: Minister sladkih besed in grenkih dejanj – rušenje primarnega zdravstva
Kvaliteta primarnega zdravstva pomeni kvaliteto temeljev zdravstvene oskrbe.
Kvaliteten in urejen primarni nivo zdravstvene oskrbe je temelj dobrega zdravstvenega sistema in predpogoj za zdravje družbe in posameznika. Številne raziskave iz uglednih univerz in raziskovalnih skupin potrjujejo zgoraj napisano in kažejo, da je v državah z urejenim in kvalitetnim primarnim nivojem manj smrti zaradi rakavih obolenj, boljša urejenost kroničnih zdravstvenih bolezni, manj zapletov in manj nepotrebnih preiskav in posegov ter s tem tudi manjše finančno breme zdravstvenega sistema.
Za kvaliteto naših zdravnikov na primarnem nivoju poskrbita dve odlični fakulteti za medicino, utečen in kvaliteten program specializacij. Nato pa naletimo na oviro in sicer pogoje dela na primarnem nivoju. Glede na revizijo računskega sodišča se je v 14ih letih zvrstilo 14 zdravstvenih ministrov brez vizije dolgoročnega razvoja in brez dialoga s strokovnjaki primarnega nivoja, kar vodi v razpad našega primarnega sistema in s tem javnega zdravstva. Pozivi po ureditvi stanja so bili številčni, a brez uspeha.
Družinski in drugi zdravniki lokalno – možnost dodatka na deficitarnost. Kje se zalomi? Ureditev na lokalnem nivoju je izredno problematična, kar dokazuje več pokazateljev: razpisi specializacij, pogoste medijske objave o pomanjkanju družinskih zdravnikov, več kot 100.000 prebivalcev Republike Slovenije brez izbranega osebnega zdravnika in večletna opozarjanja zdravnikov primarnega nivoja. Zlasti bolj odročni kraji težko pridobijo družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra… Na vedno večji problem opozarjajo tudi župani občin, kjer je ta problem zelo pereč. Večkrat so se obrnili po pomoč na Ministrstvo za zdravje (MZ), a neuspešno. Eden bolj vidnih je apel županov in zdravstvenih delavcev s Severne Primorske. V svojem apelu analizirajo problematiko in tudi nakažejo nekatere rešitve, ki pa niso bile izvedene, morda tudi ne slišane?
Leta 2019 smo bili priča številnim kolektivnim odpovedim delovnih razmerij s strani zdravnikov zaradi neurejenih razmer in preslišanih klicev na pomoč. Takratni zdravstveni minister g. Šabeder je v tem času uvedel nekaj izboljšav za družinske zdravnike. Sprejeto je bilo, da lahko zdravniki, ki dosegajo 1895 glavarinskih količnikov, odklonijo nove paciente.
V 19. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je opisano, da so lahko vsi javniuslužbenci uvrščeni največ 5 plačnih razredov višje od plačnega razreda delovnega mesta, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki pa v zakonu niso določeni.
Leta 2019 je takratni minister Šabeder z 19. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, omogočil dvig plačnih razredov zdravnikom na primarnem nivoju zaradi pomanjkanja zdravnikov. S tem mehanizmom so lahko ponudili boljše delovne pogoje na primarnem nivoju. Kar bi za zdravnika družinske medicine pomenilo namesto 9€/h približno 10,8€/h neto, v primeru, da pride do maksimalnega dviga PR. Sredstva za dvig PR se izplačujejo iz proračuna. Direktor zdravstvenega zavoda poda vlogo za dvig pri zaposlenem zdravniku in z odobritvijo dviga morata soglašati župan in minister za zdravje. Od septembra 2021 se vrstijo množične zavrnitve vlog s strani Ministrstva za zdravje; v kratkem času smo pridobili več kot 40 negativno rešenih vlog mladih specialistov s strani MZ. Nezaslišano je, da vlagatelj čaka na odgovor več kot leto dni (hranimo dokaze o datumu vloge in odgovoru). Še bolj absurdni pa so razlogi za zavrnitev. Najbolj pogosta razloga sta, da vlagatelj ne dosega nadpovprečnih uspehov v domačem okolju in neustrezen časovni moment.
Podhranjenost družinske medicine
Naj spomnimo na stanje družinske medicine v Sloveniji – v zadnjih 20 letih izjemno napreduje, ima katedri na obeh medicinskih fakultetah, kvalitetno in utečeno specializacijo, ki po standardih presega marsikatero domačo in tujo. Raziskovalna skupina fakultete, je vključena v mednarodne projekte, profesorji mladi zdravniki, se aktivno vključujejo na obeh katedrah in v podiplomskem študiju. Je zgled mnogim državam, kjer po našem vzoru vzpostavljajo podoben način obravnave pacientov. A vendar se v Sloveniji srečujemo s kadrovsko podhranjenostjo na tem področju. Po podatkih Eurostata iz leta 2016 je imela Slovenija 68 družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Analiza je zajemala 29 evropskih držav in po številu družinskih zdravnikov smo bili na 24. mestu. Prvouvrščene države so bile: Portugalska (253 na 100.000 preb.), Irska (179 na 100.000 preb.) in Avstrija (159 na 100.000 preb.).
Družinski zdravnik opravlja svoje delo v ambulanti družinske medicine, v povprečju ima 7 minut za pacienta, vključuje se v zagotavljanje nujne medicinske pomoči, opravlja mrliške preglede, ozavešča o vseh preventivnih dogodkih s strani NIJZ, vključuje se v delo na točkah za odvzem brisov, v cepilnih centrih… Poleg tega številni mentorirajo študente medicine, so mentorji specializantom družinske medicine. Že samo delo zdravnika v našem sistemu na primarnem nivoju je dovolj za kriterij nadpovprečnosti.
Glede na podhranjenost primarnega nivoja, se sprašujemo o smiselnosti odločitve, da je bila toliko zdravnikom zavrnjena vloga za uvrstitev v višji PR. Dogovor z ministrstvom za zdravje o manjši delovni obremenitvi družinskih zdravnikov je v letu 2019 razkril pomanjkanje skoraj 400 zdravnikov družinske medicine, kar je bila takrat ena tretjina celotne delovne sile.
Minister Poklukar v decembru 2021 sprejme aneks, s katerim obljublja urejanje razmer na primarnem nivoju in izboljšanje dostopnosti do osebnega zdravnika. Predvideva razširitev timov na primarnem nivoju za 64,6 timov. Gre za odobritev programov in ne pomeni pridobitve novih zdravnikov ali ustvarjanja novih timov. Zanima nas, na kakšen način bo minister prišel do novih timov?
Na zadnjem razpisu specializacij je bilo do 3.1.2022 na 75 razpisanih mest prijavljenih 29 zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine. Kot vemo, traja minimalno 4 leta, da pridemo do specialista družinske medicine. Če spomnimo, so v celem letu 2021 iz tujine prišli štirje (4!) zdravniki. Vprašati se moramo ali je dovolj zdravnikov na voljo, da bomo dobili toliko novih timov? Poleg tega pa je vprašanje, če bodo vsi zdravniki, ki so na primarnem nivoju zaposleni, tam tudi ostali? V luči tega, da so že skoraj 2 leti obremenjeni zaradi epidemije, da konstantno dobivajo nove zadolžitve, da so porušena plačna razmerja v timih, katerih so vodje in za to odgovornost slabo plačani.
Sprašujemo se, koliko zdravnikov na primarnem nivoju bo svoje pogoje dela še naprej prenašalo? Če želimo stabilen primarni nivo, je potrebno za obstoječe zdravnike vzpostaviti čim boljše delovne in gmotne pogoje. Zato resno dvomimo v smiselnost odločitve, da se dviga PR ne odobri. Zdravnikom dodatno jemlje voljo in motivacijo pri delu na primarnem nivoju. Prav tako ne spodbudi mlajših kolegov, da bi se za specializacijo odločili, ko vidijo, kakšna prihodnost jih lahko čaka.
Situacija podobno slaba v ambulantah ginekologije na primarnem nivoju
V Sloveniji je na primarni ravni 150 ginekoloških programov, kjer je vpisanih skoraj 700.000 žensk starejših od 13 let. Po dosegljivih statističnih podatkih je v Sloveniji 914.890 žensk starejših od 15 let. Preko 200.000 žensk je torej brez opredelitve pri ginekologu. Potrebovali bii 50 novih timov, da bi se lahko vpisale vse ženske, ki so do ginekologa upravičene. Glede na sklep Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo je glavarinski normativ 4000 opredeljenih žensk na en program. Večina ginekoloških timov normative presega, saj je povprečni glavarinski količnik 4600.
V prihodnosti se pričakuje tudi val upokojitev; 73 ginekologov bo do leta 2026 izpolnilo pogoje za upokojitev. Specializacijo zdaj opravlja 80 mladih zdravnikov. Vprašanje je, ali bo pri njih dovolj veliko zanimanje za zapolnitev praznih mest na primarni ravni, saj jih veliko želi delati na sekundarnem ali terciarnem nivoju. Delovna skupina za pripravo strategije za primarno zdravstvo, je ocenila, da bo v letu 2022 na primarnem nivoju potrebnih novih 59 ginekoloških timov.
Veliko pomanjkanje pediatrov na primarnem nivoju
Na primarnem nivoju je zaposlenih cca 360 primarnih pediatrov in šolskih zdravnikov, opredeljujejo osebe do 19. leta starosti. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov pa so prisiljeni tudi v opredeljevanje mladih odraslih. Pediatrični tim skrbi v povprečju za 1600 ljudi, predšolski nekoliko manj, šolski nekoliko več, odvisno od starosti otrok (vir – tabela ZZZS dec 2021). V Evropi je malo primerljivih sistemov, tako glede obračunavanja kot glede opredeljevanja otrok. V povprečju skrbijo za cca 1250 pacientov. Starostna struktura pediatrov je izrazito slaba, saj je kar 2/3 pediatrov starejših od 50 let (vir – ZZS). Na ruralnem območju ponekod pediater opredeljuje tudi preko 3000 oseb in ob tem opravlja še preventivne preglede za otroke, ki so opredeljeni pri družinskih zdravnikih. Specializacija pediatrije pripravi zdravnika za delo tako v primarni pediatriji kot v bolnišnici in po izpitu se veliko zdravnikov raje zaposli v bolnišnici, saj se za odgovorno, samostojno in zelo naporno delo primarnega pediatra ob isti plači enostavno ne odločijo.
Porazno stanje zobozdravstva na primarnem nivoju
Trenutno je brez izbranega zobozdravnika za odrasle in mladino več kot 25% prebivalcev Slovenije. Na enega zobozdravnika, ki dela v javnem zobozdravstvu odraslih pride povprečno 2420 prebivalcev Slovenije, ki so hkrati zavarovane osebe (vir ZZZS: Splošni dogovor za pogodbeno leto 2021), evropske smernice izhajajo iz 1 zobozdravnik na 1500 prebivalcev (Council of European Dentists (CED) v letu 2008, zapisano v EU Manual of Dental Practice. Z upoštevanjem te smernice, v javnem zobozdravstvu v Sloveniji primanjkuje 396,1 zobozdravstvenih timov. V javnem plačnem sistemu je zobozdravnik z licenco, ki dela na primarnem nivoju uvrščen v izhodiščni 41 plačni razred (1365 eur neto) kar ob zelo odgovornem delu invazivnega poseganja v telo v prisiljeni telesni drži z nestrokovno kratko odmerjenimi ZZZS časovnimi normativi (za eno srednje veliko- dvo ploskovno plombo iz amalgama ima časa cca. 14min, za plombo iz kompozita- belo pa cca. 20 min; v tem času je všteta vsa priprava pacienta, nameščanje osebne varovalne opreme itp.) predstavlja frustracijo za večino zobozdravnikov, ki delajo v Zdravstvenih domovih. Zaradi omenjenih okoliščin je opazen trend odhajanja zobozdravnikov v zasebništvo. Ta trend se je v zadnjih dveh letih, ko je prisotna epidemija močno okrepil. Leta 2011 je bilo zobozdravnikov čistih zasebnikov 154 (11% vseh zobozdravnikov), leta 2019 267 (17% vseh zobozdravnikov), konec leta 2021 pa že 325 (20% vseh zobozdravnikov) (vir Zdravniška zbornica Slovenije). Zobozdravnikom v javnem sistemu je nujno potrebno izboljšati delovne pogoje in jih ustrezneje plačati.
Zdravniki odhajajo!
Glede na številke odhodov zdravnikov je stanje precej pereče. V letu 2019 je bilo zdravnikovin zobozdravnikov 8326. V zadnjih petih letih je Slovenijo zapustilo približno 326 od 8326 zdravnikov in zobozdravnikov zapustilo, t.j. 0,8 % letna stopnja! V približno enakem odstotku (približno 1% letna stopnja) odhajajo tudi diplomirani zdravstveniki in zdravstveni tehniki. Skupaj jih je 21746. Vendar pa Slovenija močno zaostaja po številu zdravnikov glede na evropske standarde; v Sloveniji imamo 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je EU povprečje 3,6 na 1000 prebivalcev. Po številu diplomiranih zdravstvenikov in zdravstvenih tehnikov pa smo nad povprečjem.
Pa vendar se MZ trudi izboljšati le položaj drugih zdravstvenih delavcev, o položaju (mladih) zdravnikov pa smo trenutno le pri nameri. Zdravniška zbornica Slovenije vsako leto izda do 300 potrdil o dobrem imenu, v večini je razlog za izdajo odhod v tujino. Minister za zdravje je že večkrat izpostavil, kako pomemben je primarni nivo za oskrbo državljank in državljanov Slovenije. Vendar njegova dejanja ne odražajoizrečenih besed. Dodatek za deficitarnost bi bilo potrebno razširiti na ves primarni nivo, za začetek pa zagotovo izkoristiti možnost odobritve vloge, ki jo zakonodaja dopušča. Glede na zgoraj navedeno težko sklepamo, da je prioriteta MZ ureditev primarnega zdravstva, dostopnost družinskih zdravnikov, pediatrov in ginekologov.
Ali torej zdravje in kvalitetna zdravstvena oskrba Slovencev prav tako nista med prioritetami pristojnega ministra? Sprašujemo se, ali to pomeni dokončen razkroj javnega zdravstva in s tem tudi javnega zdravja?
Mladi zdravniki Slovenije
Združenje zdravnikov družinske medicine
Sekcija mladih zdravnikov družinske medicine
Sekcija za primarno pediatrijo
Sekcija mladih pediatrov
Sekcija specializantov ginekologije in porodništva
Odbor za osnovno zdravstvo
Sindikat Praktik.um