Sem Vita, specializantka ginekologije in porodništva in septembra 2021 sem nekaj dni preživela na ENTOG izmenjavi v Heraklionu na Kreti, nato pa še na EBCOG kongresu v Atenah. V treh letih specializacije sem dobro spoznala delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji ter način dela v več slovenskih bolnišnicah, kjer sem krožila. Prav tako sem osvojila osnovna znanja na področjih, ki jih obsega naša specializacija, in sem pri svojem delu postala bolj suverena. Znanje, ki sem ga pridobila, sem želela nadgraditi in dopolniti na ENTOG izmenjavi ter kasneje tudi na EBCOG kongresu.
V nedeljo zvečer smo se vsi sodelujoči zbrali v Heraklionu, kjer smo bivali v dvoposteljnih sobah v hotelu blizu centra mesta. Našo skupinico je sestavljalo 6 specializantov; Rory iz Dublina, Fred iz Pariza, Ines z Madeire, Marina iz Barcelone, Daniela iz Prage in jaz. Naša kontaktna oseba je bila Xristina, specializantka ginekologije tik pred specialističnim izpitom. Xristina sicer prihaja iz Aten, vednar se je na Kreto preselila že na začetku študija, saj Univerza v Heraklionu velja za eno izmed boljših univerz v Grčiji. Po končanem študiju medicine se je odločila, da bo tudi specializacijo nadaljevala v Univerzitetni bolnici v Heraklionu, kjer smo 3 delovne dni preživeli tudi mi. Preživeli smo prijeten večer ob odlični grški hrani ter pijači, kjer smo se nekoliko spoznali. Izvedela sem, da Francozi in Irci ogromno delajo – navadno v bolnišnici preživijo vsaj 10 ur na dan, dežurni pa so vsaj enkrat tedensko. Njihov zaslužek je v primerjavi z življenjskimi stroški relativno nizek. Španci, Portugalci in Čehi pa imajo primerljiv urnik dela kot mi, prav tako plačo in število dežurstev. Xristina je dežurna 9x mesečno, kar se sicer zdi veliko, vendar sta pri njih hkrati dežurna 2 specializanta in specialist, kar je precej glede na velikost oddelka. Na vprašanje, kaj počnejo v dežurstvih, je odgovorila, da takrat nadoknadijo papirologijo – tudi pri njih je namreč ogromno administrativnega dela.
Naslednji dan smo ob 7.30 začeli naš dan v bolnišnici. Bolnišnica leži na obrobju mesta in je srednje velika, vsekakor precej manjša od UKC Ljubljana. Ginekološko-porodniški oddelek se nahaja v prvem nadstropju. Letno imajo 700 porodov, prav tako pa večino dni obratujeta 2 operacijski dvorani, ki se nahajata v skupnem operacijskem bloku. Ko niso poletne počitnice, operirajo tudi ob sobotah. Pohištvo in ostala oprema so osnovni. Grki se, proti mojim pričakovanjem, strogo držijo ukrepov za zajezitev pandemije. Kljub temu, da smo bili cepljeni, smo morali opraviti hitri antigenski test pred vstopom v bolnico. Xristina nam je nato razkazala oddelek, kjer nas je zelo prijazno pozdravil tudi predstojnik. Nato smo se razdelili v pare in se priključili različnim aktivnostim. Najprej sem bila v nosečniški ambulanti. Potek dela je podoben kot pri nas, nosečnice imajo približno enako število pregledov v nosečnosti kot pri nas, prav tako število ultrazvočnih pregledov. Ogledali smo si tudi porodno sobo, kjer pa v času izmenjave ni rodila nobena nosečnica. Iz porodne sobe imajo krasen pogled na morje. Epiduralna analgezija ali analgezija z remifentanilom nista na voljo, delež carskih rezov pa je kar 60 %. Razlog za tako visok delež carskih rezov naj bi bilo dejstvo, da v Heraklion pošiljajo vse visoko ogrožene nosečnice, saj gre za univerzitetno bolnico. Dejstvo pa je, da vaginalni porod pri njih ni možnost za dvoplodne nosečnosti, plodove v medenični vstavi ter za nosečnice s predhodnim carskim rezom. Zanimivo se mi je zdelo, da pri njih babice skrbijo le za prvo porodno dobo, nato pa je naloga specializantov, da izpeljejo drugo porodno dobo in sam porod. Operacijska dvorana je podobno opremljena kot pri nas. Laparoskopskih operacij imajo zelo malo, saj laparoskopijo obvlada le predstojnik oddelka. Histeroskopij ne izvajajo. Dovolili so mi, da sem asistirala pri carskem rezu in laparotomiji zaradi adneksalne ciste, kar je bilo super. Grški zdravstveni sistem deluje drugače kot pri nas. Večina bolje situiranih Grkov se zdravi v privatnih bolnišnicah. V privatnih porodnišnicah je proti plačilu na voljo tudi epiduralna analgezija. V primeru, da gre za zapleteno patologijo, bolnike napotijo v javne bolnice.
Popoldneve smo izkoristili za odkrivanje Herakliona in okolice. Obiskali smo arheološki muzej v Heraklionu, palačo v Knososu, seveda pa Grčija ne bi bila Grčija, če ne bi enega popoldneva preživeli tudi na plaži. Vsak večer smo zaključili v eni izmed številnih tavern, kjer so nas postregli z gorami odlične grške hrane.
V sredo smo se odpravili v Atene, kjer je potekal EBCOG kongres. V Atenah smo se dobile še s 6 kolegicami iz Slovenije, ki so se prav tako udeležile kongresa. Kongres je letos potekal v hibridni obliki. Zastavljen je bil zelo široko, teme so bile tako iz ginekologije, porodnštva ter reprodukcije in vseskozi je potekalo več vzporednih predavanj, zato je bilo včasih zelo težko izbrati, katerega predavanja se udeležiti. Veliko sodelujočih je sodelovalo preko spleta, zato so predavalnice in dvorane pogosto izgledale smešno prazne. Teme so bile večinoma zelo zanimive, prav tako predavatelji. Predstavljeni so bili številni posterji, ki so bili prav tako zelo poučni. Kongres je potekal od jutra do večera, nato pa družabnega programa seveda nismo želele izpustiti, zato sem bila na koncu že precej utrujena.
Iz Grčije sem se tako vrnila polna novega znanja ter z zavedanjem, da je naš zdravstveni sistem smiselno zastavljen, je socialno usmerjen, je prijazen zdravnikom in bolnikom ter da so pogoji, v katerih delamo, zagotovo na visokem nivoju.