Tradicionalna vsakoletna ENTOG (European Network of Trainees in Obstetrics and Gynaecology) izmenjava specializantov ginekologije in porodništva, ki se odvija že vse od leta 1992, se je tokrat iz lanskoletne Francije preselila na Poljsko. Potekala je med 3. in 8. junijem po 11-ih poljskih mestih, v katero je bilo vključenih 54 specializantov iz 28-ih različnih evropskih držav. Namen takšne izmenjava je predvsem spoznavanje načina dela v gostujoči bolnišnici ter medsebojno deljenje znanja, mnenj in izkušenj.
Najprej naj povem, da sem se za omenjeno izmenjavo odločila na pobudo kolegice Tine Bizjak, ki se je lansko leto udeležila ENTOG izmenjave v Franciji ter je bila nad samim potekom in organizacijo popolnoma navdušena. Zato sem se brez oklevanja prijavila, ter se nato v pričakovanju veselila novih dogodivščin ter poznanstev. Barve Slovenije sva letos zastopali kolegica Urša Lužovec iz SB Slovenj Gradec in moja malenkost iz UKC Ljubljana, obe sva bili razporejeni v glavno mesto Poljske – Varšavo. Mesto premore kar 6 terciarnih bolnišnic, in medtem ko je Urša obiskovala bolnišnico v centru mesta, v neposredni bližini reke Visle, sem bila jaz dodeljena v bolnišnico Bielanski, ki se nahaja v bolj severnem delu mesta. Prvi dan izmenjave me je pričakala moja gostiteljica Kasia, specializantka drugega letnika ginekologije in porodništva. Po hitri predstaviti me je odpeljala do operacijskega bloka, ki šteje dve operacijski dvorani, prva je namenjena bolj klasičnim odprtim operacijam ter carskim rezom pri ženskah nad 120 kg, druga pa laparoskopskim in histeroskopskim operacijam. Še preden sem se dobro zavedala, sem bila že kirurško umita in pripravljena za drugo asistenco pri re-laparatomiji pacientke z recidivom mucinoznega karcinoma ovarija. Gospa je imela prvo “staging” operacijo opravljeno že pred 12-imi leti. Tokrat pa je operater – ginekolog, sicer tudi predstojnik tamkajšnjega Ginekološko-porodniškega oddelka, pri pacientki samostojno opravil resekcijo debelega črevesja in pretežnega dela ileuma, nato je odstranil še tumorsko tkivo iz male medenice ter nenazadnje opravil še splenektomijo. Brez pomoči abdominalnega kirurga. Specializantka ginekologije in porodništva (prva asistenca) je nato pri pacientki formirala še terminalno stomo. Brez dvoma sem bila že prvi dan izmenjave izjemno navdušena, ter doživeto razlagala mojim začudenim kolegicam. Naslednji dan sem bila najprej na skupinskem jutranjem raportu, ki ga je vodil predstojnik in je kot pričakovano potekal v poljskem jeziku. Kljub pozornemu poslušanju in lovljenju skupnih slovanskih besed, toku raportu žal nisem uspela slediti. Nato sem se pridružila viziti na porodniškem delu oddelka, ki obsega 30 postelj. Tokrat mi je kot prevajalka priskočila na pomoč Kasia, ki si je med vizito nadebudno zapisovala naročila porodničarja, ki je vodil vizito. Kar me je presenetilo je dejstvo, da hospitalizirajo vse nosečnice s predležečo posteljico v 32. tednu nosečnosti (po nekaterih drugih bolnišnicah pa že v 28. tednu), ki tako v bolnišnici čakajo na elektivni carski rez v 37. tednu nosečnosti, tudi če nimajo nikakršnih težav. Prav tako sem bila začudena, da je najpogostejša indikacija za carski rez v njhovi bolnišnici tokofobija. Posledično ne preseneča dejstvo, da je delež carskih rezov na Poljskem še vedno v porastu in se giblje med 40 in 50%. V preostalem dnevu dneva se mi je pridružila še Francesca iz Belgije, ki je bila prav tako na izmenjavi. Opazovali sva delo v UZ-čni ambulanti, kjer opravljajo nuhalne svetline in amniocenteze, spremljajo patološke nosečnosti, kot je zastoj rasti ploda, srčne anomalije ploda, ipd. UZ ambulanto je vodila sicer ena najbolj cenjenih poljskih porodničark, dr. Debska, ki nama je s ponosom pokazala tudi posnetke različnih posegov na plodih, ki jih izvajajo v njihovi bolnišnici, kot je balonska kateterizacija v primeru stenoze spodnjega uretralnega trakta ter balonska aortna valvuloplastika. Nad videnim sem bila več kot navdušena. Naslednji in tudi zadnji dan v bolnišnici sva si s Francesco ogledali kako izvajajo carski rez ter bili presenečni, da pri vseh porodnicah z BMI nad 30 po carskem rezu na rano namestijo oblogo z negativnim tlakom, s čimer so občutno zmanjšali delež pooperativnih okužb rane. Nenazadnje sva si ogledali še porodni blok, ki obsega 4 porodne sobe in operacijski dvorano. Hkrati sta v porodnem bloku prisotni 2 babici, ki skrbita za porodnice ter vodita porod. Zanimivo je bilo, da je zdravnik porodničar na Poljskem prisoten pri vsakem, tudi fiziološkem porodu. Podobno kot pri nas pa se aktivno vključi v primeru urgetnih porodniških stanj ter skrbi za šivanje epiziotomij in poškodb porodne poti.
V popoldanskem in večernem času pa smo imeli organiziran tudi bogat družabni program s strani lokalnega združenja specializantov. Med drugim smo imeli voden ogled starega mestnega jedra, ki je bil po 2. svetovni vojni popoloma prenovljen iz ruševin. Sprehajali smo se po mestnih parkih, v večernih urah pa uživali v klepetu v enem od splavov na reki Visli, drugič pa v tradicionalni poljski restavraciji poizkušali njihove lokalne dobrote. Nekako nismo mogli mimo njihovih izredno popularnih “dumplingov”, ki so še najbolj spominjali na naše žlikrofte. Priznam, da me je mesto s svojo zgodovino in kulturo očaralo.
Tekom izmenjave smo se medsebojno povezali specializanti iz različnih držav Evrope, vse od Švedske, Norveške, Estonije, Latvije, Belgije, Francije, pa do Češke, Portugalske in Grčije. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v trajanju, poteku in programu specializacije. Namreč, veliko držav po Evropi v svojem programu specializacije ne vključuje kroženja iz abdominalne kirurgije in urologije, kot to velja pri nas. Poleg tega pa so bile tudi razlike v načinu dela, saj npr. na Švedskem babice vodijo celotno normalno nosečnost, opravijo UZ morfologijo ploda ter po porodu zašijejo epiziotomije ter manjše rupture. Poleg tega imajo specializanti 40-urni delovni teden, zato so posledično verjetno manj obremenjeni, vendar to pod vprašaj postavlja obseg njihovega znanja in praktičnih izkušenj. Nasprotno pa je na Portugalskem, kjer je zdravnik prisoten pri vsakem porodu, od specializanta pa se pričakuje da sam aktivno vodi čim več porodov je to mogoče. Presenetile so me razlike v deležu carskih rezov v različnih državah Evrope, namreč najnižji odstotek imajo severne države (Švedska, Norveška) – okrog 10 do 15%. Nasprotno pa je visok delež carskih rezov v drugih državah (Grčija, Turčija) – okrog 35 do 50%, kar je v veliki meri najverjetneje posledica porasta različnih tožb.
Po zaključeni štiridnevni izmenjavi v bolnišnici smo se nato udeležili še strokovnega srečanja z naslovom: “Reproductive health & prenatal testing in Europe”, ki je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Slednji je vključeval delavnice, na katerih smo lahko nadgradili praktične veščine laparoskopije in ultrazvoka ploda ter izboljšali naše komunikacijske sposobnosti. Tekom teoretičnega dela pa smo poslušali zanimiva predavanja na temo prenatalnih presejalnih in diagnostičnih testov, invazivnih in neinvazivnih prenatalnih metod, ultrazvočne preiskave ploda ter novosti na področju asistiranih reproduktivnih tehnik. Vse navedeno je bilo zelo poučno in polni znanja smo se nato udeležili še gala večerje s plesom.
Zadnji dan izmenjave je potekal še t.i. “ENTOG Council” oz. svet, na katerem so najprej predstavili vse njihove dosedanje projekte in izobraževanja ter svoje delo in trud, ki ga še vedno izvajajo s ciljem poenotenja programa specializacije v Evropi. Nedvomno kot organizacija veliko prispevajo k medsebojnemu povezovanju, druženju in delitvi znanja med specializanti evropskih držav. Na ENTOG svetu so potekale tudi volitve, kjer smo po predstavitvi posameznih kandidatov, izbrali novega predsednika ter štiri ostale člane ENTOG-a. Z letošnjim letom pa se nam je kot nova članica pridružila še Rusija.
Več let je bil del ENTOG sveta tudi predstavnik Slovenije, Jure Klanjšček, ki je do sedaj uspešno opravljal funkcijo skrbnika za spletno stran (“webmaster”) ter se kot njihov predstavnik udeleževal številnih srečanj in izobraževanj. Ponosni smo, da je bil tokrat izvoljen v EBCOG (European Board and College of Obstetrics and Gynaecology), in sicer kot predstavnik ENTOG-a.
Nenazadnje lahko zatrdim, da je tovrstna izmenjava odlična priložnost za širjenje obzorij, nadgrajevanja znanja in veščin, vzpostavljanje novih stikov, izmenjave mnenj in izkušenj ter odkrivanja novih kultur. Izmenjavo bi priporočila tudi ostalim specializantom ginekologije in porodništva.
Mateja Sladič, dr. med.