Letošnja ENTOG (European Network of Trainees in Obstetrics and Gynaecology) izmenjava je potekala od 3. do 6. junija po 11 različnih poljskih mestih, kamor je bilo povabljenih 51 specializantov ginekologije in porodništva iz 28 različnih evropskih držav. Med njimi sva bili tudi s kolegico Matejo Sladič, s katero sva delo opazovali v dveh različnih bolnišnicah v Varšavi (takih univerzitetnih je samo v Varšavi kar 6). Moja je bila specializirana ginekološka bolnišnica v centru mesta ob reki Visli, srednje velikosti in s približno 2000 porodi letno. Skupaj še z eno Francozinjo in Grkom smo se vsako jutro udeležili jutranjega sestanka (ki je žal potekal v poljščini), nato pa smo se pridružili specializantom na različnih deloviščih. Predvsem je bilo zanimivo videti večje razlike pri operativnih tehnikah te bolnišnice, kot so na primer še vedno težnja k klasični odprti ginekološki kirurgiji (tudi pri miomektomijah) in manjša izkušenost pri laparoskopskih posegih, posamezno šivanje maternice pri carskih rezih in »preventivna« kiretaža prav vsake maternice po odstranitvi placente, ter nujna prisotnost zdravnika pri vsakem fiziološkem porodu, če naštejem samo nekaj razlik. Po opazovanju dela dopoldan, pa nas je vsak dan čakal še pester socialni program v Varšavi, ki ga je organiziral lokalni komite. Dodobra smo si ogledali to zanimivo mesto, polno lepih obnovljenih stavb, muzejev, težke zgodovine in hkrati novih modernih objektov, ki zrejo v prihodnost. Sigurno lahko zatrdim, da me je Varšava pozitivno presenetila. Najboljši del druženja s specailizanti z vse Evrope (v Varšavi so bili na izmenjavi še kolegi iz Avstrije, Belgije, Norveške, Estonije, Latvije, Portugalske, Grčije, Francije, Švedke in Češke) pa je bilo seveda tudi izmenjava mnenj o načinu poteka specializacije ter kompetence, katere na koncu osvojimo ali pač ne. Vtis, katerega sem dobila je, da na severu Evrope v porodništvu veliko vlogo in odgovornost prevzemajo babice in medinske sestre same. Včasih zdrava nosečnica pregleda pri zdravniku tekom celotne nosečnosti nikoli niti ne opravi (vključno z ultrazvočno preiskavo, za katerega so usposobljene prav določene babice), prav tako poznajo kirurške tehnike in manjše rupture ter epiziotomije znajo zašiti same. Na drugi strani imajo posledično specializanti mogoče malo manj široko znanje, dežurstev ne opravljajo toliko in operirajo šele, ko postanejo usmerjeni specialisti. Prav tako mi je bilo zanimivo dejstvo, da v baltskih državah (še) ne poznajo problema defenzivne medicine in ukvarjanja s tožbami, mentaliteta ljudi oz. pacientk je očitno tam še zelo drugačna. Tudi odstotek carskih rezov tam še vedno ostaja nizek (med 11-15%), medtem ko se v drugih državah z zasebnimi praksami (Grčija, Poljska), ta odstotek premika že proti 60 % – 80 %, kar je zagotovo slabo in se negativne posledice že poznajo. Podobno je tudi v Varšavi, kjer se tudi v javni bolnišnici odstotek giblje okoli 45 % in si ga naj bi prizadevali znižati, vendar z najbolj pogosto indikacijo za carski rez, ki je »tokofobija«, bo to bolj težko.
Štirje dnevi prakse v bolnišnici je hitro minilo in konec tedna je potekal še znanstveni kongres z naslovom »Reproductive health & prenatal testing in Europe” in letne volitve v ENTOG. Pred samimi predavanji v petek smo se udeležili še hands-on delavnic iz področja porodniškega ultrazvoka, laparoskopskih spretnosti in komunikacijskih veščin in izkazala so se za zelo zanimiva in uporabna. Zadnji dan izmenjave je ENTOG kot organizacija predstavil dosedanje delo in uspehe, ki defenitivno niso zanemarljivi in je taka povezanost specializantov po celi Evropi lahko samo lep vzgled ostalim vejam medicine. Poslušali smo še predstavitve novih kandidatov za različne funkcije v organizaciji in izvolili najbolj všečne, pridružila pa se nam je nova članica, Rusija. S ponosom lahko še omenim, da imamo svoje predstavnika tudi iz Slovenije in sicer se je Jure Klanjšček poslovil od vloge webmasterja iz ENTOG-a in je bil izvoljen v EBCOG (European Board and College of Obstetrics and Gynaecology) kot predstavnik ENTOG-a.
Zagotovo lahko rečem, da je bila celotna izmenjava ne samo zabavna in zanimiva izkušnja, ampak tudi navdihujoča, polna izmenjav različnih mnenj in mi je prinesla neke nove poglede na specializacijo, naše delo in ideje, kje lahko stvari še izboljšamo ali spremenimo. Priporočam vsakemu specializantu ginekologije in porodništva.
Urša Lužovec, dr.med.