Letošnja ENTOG izmenjava je potekala septembra v Združenem kraljestvu. Tradicionalno se je udeležita po dva specializanta ginekologije in porodništva iz držav članic ENTOG-a. Iz Slovenije sva bili letos udeleženki jaz in kolegica Tamara Čopi iz SB Murska Sobota. Razporeditev specializantov po bolnišnicah je naključna. Sama sem bila razporejena v londonsko bolnišnico St. Helier. Le-ta leži v jugozahodnem delu mesta, slabo uro vožnje z javnim transportom od strogega centra. Je univerzitetna bolnišnica in del skupnega delovanja dveh ustanov (Epsom in St. Helier University Hospitals), ki delujeta pod okriljem NHS Trust. V isto bolnišnico sta bila razporejena še kolega Nicolas iz Nemčije in Tereza iz Slovaške.

Z izmenjavo smo pričeli v ponedeljek, ko smo se na porodniškem oddelku sestali z našo kontaktno osebo – Jonathanom, specializantom šestega letnika. V UK je dolžina izobraževanja precej daljša kot pri nas. Po zaključenem študiju medicine morajo mladi zdravniki odkrožiti dve leti “pripravništva” (foundation training), nato jih v primeru ginekologije in porodništva čaka sedem let specializacije. Jonathan nam je razkazal oddelek in nas predstavil mentorju, Dr Watarju z oddelka za neplodnost. Kot zanimivost naj povem, da je omenjeni profesor delno zaposlen v bolnišnici kot klinik, dva dni na teden pa kot vodja raziskovalne skupine na University College London. Na tak način je zdravnikom omogočeno kvalitetno opravljanje raziskovalnega dela, ki ga je v našem sistemu večinoma možno opravljati le v prostem času. Na podlagi področij zanimanja smo vsi trije udeleženci izmenjave sestavili okviren program obiska oddelkov in ambulant. Prvi dan smo izkoristili za opazovanje dela na porodniškem oddelku, kjer me je presenetila uporaba forcepsov – tudi za ekstrakcijo pri carskem rezu. Pri carskem rezu uporabljajo specifično obliko forcepsov (Wirgley’s forceps), ki so krajši od tistih za vaginalni porod. V preteklih letih si je Združeno kraljestvo prizadevalo omejiti število carskih rezov, kar so dosegali z nacionalno uvedeno mejo za odstotek carskega reza – 25%. Poročila so razkrila, da zaradi omenjene omejitve prihaja v nekaterih bolnišnicah do ogrožanja varnosti porodnic in slabših perinatalnih izidov. Nacionalna omejitev je bila razveljavljena, posledično pa v zadnjem času delež carskih rezov skokovito narašča.

Drugi dan sem opazovala delo v ambulanti za nepravilne krvavitve maternice. Nabor diagnoz pacientk je bil širok – od mlajših žensk, ki se soočajo z neplodnostjo do tistih v perimenopavzalnem obdobju. Šokiralo me je dejstvo, da pri tovrstnih ambulantnih pregledih praktično ne uporabljajo vaginalnega ultrazvoka. Uporaba ultrazvoka ne sodi v nabor znanj in veščin, ki bi jih ginekologi morali usvojiti v poteku specializacije – obvladajo ga le tisti, ki imajo zanj posebno zanimanje oziroma so zanj subspecializirani. Kompetenco za uporabo VUZ lahko pridobijo tudi specializirane medicinske sestre. Ginekologi, ki nimajo specifičnega znanja VUZ, pacientke na slikovno diagnostiko pogosto pošiljajo radiologom, velikokrat je namesto ultrazvoka preiskava izbora MRI. V tem kontekstu me je presenetilo tudi preverjanje lege IUS – po vstavitvi ni sledila kontrola z VUZ temveč s histeroskopom. Kar se tiče samega programa specializacije in predvidenih posegov ter veščin je le-ta sicer veliko bolj strukturiran kot naš. Za vsak letnik specializacije je specificirano, katera znanja mora specializant usvojiti. Po koncu drugega letnika mora na primer znati samostojno opraviti carski rez (z asistenco so-specializanta ali pripravnika).

V sredo sem se v operacijski dvorani priključila specialistki reproduktivne medicine, kjer sem kot asistenca na manipulatorju sodelovala pri laparoskopskih operacijah (TLH, op. endometrioze, itd.), spremljala pa sem tudi punkcijo ovarijev v okviru postopkov OBMP. Punkcije v omenjeni bolnišnici skoraj izključno izvajajo v splošni anesteziji. Velika razlika v operacijskih dvoranah v primerjavi z našimi bolnišnicami je sistem preverjanja varnostnega seznama pred pričetkom posega. Le-ta je zelo strukturiran, podroben, izveden preko pisnega obrazca ob sodelovanju vseh navzočih v operacijski dvorani. Zaznati je manjšo skrb za upoštevanje higienskih ukrepov za zagotavljanje sterilnosti – pri laparoskopskih operacijah ni striktna uporaba kirurških mask, razdalja nagibanja nad operativnim poljem je manjša kot pri nas itd.

Čeprav izmenjava uradno traja tri dni, se mi je ponudila priložnost, da v bolnišnici ostanem še v četrtek. Priključila sem se viziti na poporodnem oddelku, nato pa sem dopoldan preživela v ambulanti za zgodnjo nosečnost. Posebej se mi je vtisnila v spomin obravnava pacientke s krvavitvijo v zgodnji nosečnosti. Pacientka je bila k nam napotena iz druge bolnišnice, kjer je bila opravnavana dan prej. Tam so ji odvzeli kri za določitev b-hcg, ultrazvoka niso opravili (bojda pogosta praksa zaradi potrebe po »subspecialistični« obravnavi oz. obravnavi v specifičnem centru). Izkazalo se je, da gre pri pacientki za spontan splav. Ker v UK nimajo primarnih ginekologov se pacientke po splavih oz. umetnih prekinitvah nosečnosti (te se večinoma izvajajo v posebnih klinikah, zakonska meja za UPN brez odobritve komisije je 23 6/7 t.) ne morejo naročiti na kontrolni pregled k svojemu ginekologu. Svetujejo jim, da po 14 dneh opravijo urinski test nosečnosti ter pregled v terciarni ustanovi le v primeru pozitivnega rezultata. Druga možnost je takojšnja dokončna kirurška izpraznitev maternice, ki se izvaja ambulantno – vakuumska kiretaža maternice s plastičnim inštrumentom ob čemer pacientka ne potrebuje splošne anestezije. Pojasnilna dolžnost pred tovrstnim in drugimi posegi vsebuje natančne odstotke možnih tveganj in je v smislu ustnega predajanja informacij mnogo bolj izčrpna kot pri nas. Popoldan sem obiskala še endokrinološko ambulanto za neplodnost, kjer sem videla nekaj »eksotičnih« primerov.

Dan sem zaključila s potjo v Birmingham, kjer sem stanovanje delila s kolegicama Tamaro Čopi in Saro Vodopivec. Sara je ob prihodu z nama delila odlično novico – kljub kompetitivnemu naboru kandidatov je bila na letni ENTOG skupščini izvoljena v ENTOG ekipo kot članica. To pomeni, da bo od zdaj naprej njen glas slišan tudi v mednarodnih krogih.

V petek je v Birminghamu sledil kongres z naslovom “Periconception: the future”, ki je postregel z odličnimi predavanji ter ponudil možnost za spoznavanje kolegov iz drugih držav. Sledila je večerja z vnaprej določenim sedežnim redom. Sama sem sedela poleg ukrajinskega specialista ginekologije in porodništva, ki je na kongresu z nami delil pretresljivo predavanje o realnosti posledic vojne in izkušnjah s fronte, kjer se je znašel kot zdravnik. Iz njegovega pripovedovanja je velo prepričanje o ukrajinski zmagi, hkrati pa želja po razvedritvi in vsaj začasnem občutenju lahkotnosti in prijetnega vzdušja. V tem duhu smo ob dobri glasbi in plesu zaključili izjemno izkušnjo, ki jo toplo priporočam vsakemu specializantu ginekologije in porodništva!

Veronika Vogrin, specializantka 2. letnika gin&por